ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE KORK V OKVIRU RKS – OBMOČNEGA ZDRUŽENJA CELJE
1. Začetki in razvoj po drugi svetovni vojni (1945–1997)
Skozi 80-letno zgodovino delovanja Rdečega križa v Celju kot samostojne, nevladne, prostovoljne, humanitarne organizacije so v skladu z Zakonom o RKS in Statutom RK Slovenije ter Statutom OZRK Celje, pomembno vlogo delovanja vseskozi opravljale tudi Krajevne organizacije Rdečega križa, v nadaljevanju – KORK. Humanitarno poslanstvo Rdečega križa se je v lokalnih skupnostih začelo udejanjati že kmalu po drugi svetovni vojni, ko so se ljudje povezovali v društva za lažje nudenje pomoči. V Celju
in okolici so se začele ustanavljati prve Krajevne organizacije Rdečega križa (KORK), najprej v Medlogu 1947, sledile pa so druge, Trnovlje in Frankolovo, 1950, Ljubečna, 1970, Aljažev hrib, Center, Dolgo polje, Nova vas, Štore, Ostrožno, Pod gradom, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Dobrna v letu 1977, itd. Te organizacije so izvajale raznovrstne oblike pomoči: delitve hrane, obleke, pomoč pri zdravju, krvodajalstvo, pomoč ob nesrečah, sodelovale pa so tudi pri raznih drugih akcijah v
skladu s potrebami v lokalni skupnosti. Vse dejavnosti pa so temeljile na prostovoljstvu. Njihovo delovanje je bilo usklajeno z Občinsko organizacijo RK Celje.
2. Spremembe statusa in nova organiziranost KORK (1997–2015)
Leta 1997 se je Občinska organizacija Rdečega križa Celje preimenovala v Območno združenje RKS Celje, kar je pomenilo spremembo tudi za vse KORK, ki so izgubile status samostojne pravne osebe in postale sestavni del Območnega združenja RK Celje. Kljub tem spremembam so KORK nadaljevale svojo temeljno humanitarno dejavnost, saj so v lokalnem okolju ostale pomembne nosilke pomoči.
V tem obdobju so izvajale številne programe, zlasti pa:
Humanitarno pomoč: zbiralne akcije, razdeljevanje hrane, pomoč ob nesrečah.
Zdravstveno dejavnost: meritve tlaka, sladkorja, holesterola, organizacija predavanj.
Družabne in medgeneracijske aktivnosti: srečanja starejših, kulturne prireditve, obiski na domu ter
skrbele za članstvo in mlade: aktivno zbiranje članarine, mreže poverjenikov, vključevanje mladih, čeprav z omejenim uspehom.
V tem obdobju se je organizacija Rdečega križa Slovenije soočila s kar nekaj neljubimi dogodki, ki so močno vplivali na podobo Rdečega križa. Tu gre predvsem za sporno poslovanje nekdanjega generalnega sekretarja RKS in za dogajanja pri izgradnji hotela Arija na Debelem rtiču. Oboje je bilo deležno obširne negativne obravnave v javnosti in vzporedno generiralo še dodatne, večinoma neutemeljene očitke. Vse to pa je izjemno negativno vplivalo na članstvo. Kar dolgo je trajalo, da je RKS
postopoma zopet pričel pridobivati svojo nekdanjo veljavo in ugled.
3. Novo desetletje izzivov in priložnosti (2015–2025)
Obdobje 2015–2025 je zaznamovalo več kriz: begunska kriza, epidemija COVID-19, naravne nesreče (poplave, toča, plazovi). KORK so se vedno znova izkazale kot izjemno pomembne terenske organizacijske enote RK za hitro in učinkovito pomoč.
V KORK so se nadaljevali vsi programi prejšnjih let, dodatno pa so se krepili:
Zdravstvena preventiva: redne meritve v postajah RK, zdravstvena predavanja.
Socialna pomoč: redne in izredne delitve pomoči (hrana, oblačila, drva, gospodinjski aparati).
Skrb za starejše: obiski, pomoč na domu, praznična obdarovanja.
Letovanja: organizacija letovanj za socialno ogrožene otroke in starejše.
Ukrepanje ob nesrečah: KORK so se odzivale v kriznih razmerah in nudile pomoč prizadetim.
4. Članstvo, prostovoljstvo in mladi
Ena temeljnih nalog KORK je širjenje članstva RK in pridobivanje novih članov. Samo s številčno večjim članstvom je Rdeči križ v lokalnih okoljih lahko opravljal zahtevne in obsežne humanitarne naloge. V večini KORK so organizirali poverjeniške mreže. Poverjenice in poverjeniki, ki so redno letno obiskovali posameznike in družine, jim po potrebi nudili pomoč ter pridobivali in evidentirali članstvo ter pobirali članarino.
Število članov RKS v KORK se je od leta 2015 povečevalo – s 2783 članarinami na več kot 3300 v letu 2024. Vendar pa je upadla aktivnost prostovoljcev: s 300 leta 2018 na 159 v letu 2024. Ugotoviti moramo, kje so razlogi za takšen upad. Le tako bomo lahko v prihodnje obrnili negativne trende.
Aktivnost mladih v KORK žal ni izrazito prisotna. Mladi se vključujejo preko šolskega podmladka, poletnih aktivnosti in akcij kot je Drobtinica, vendar to večinoma ne poteka v okviru dejavnosti KORK, ampak preko Aktiva mladih pri RKS OZ Celje, kjer pa ugotavljamo velik napredek.
5. Organiziranost in finance
Danes deluje v okviru RKS OZ Celje 23 Krajevnih organizacij, ki so organizirane v skladu z lokalno samoupravo. Vsaka ima izvoljen krajevni odbor in nadzorni odbor, njihovo delovanje pa usmerja in nadzira Območno združenje.
Finančno delovanje KORK temelji predvsem na pobrani članarini (od leta 2025 znaša 10 €). Vsa sredstva se zbirajo in vodijo preko RKS OZ Celje, ločeno za vsako KORK, kar zagotavlja preglednost in transparentnost.
Sklepna misel
Krajevne organizacije RK tako kot v preteklosti, tudi danes uspešno opravljajo svoje poslanstvo na terenu in ostajajo nepogrešljiv del lokalnega delovanja Rdečega križa. S svojo dolgoletno tradicijo, poznavanje okolja, prostovoljstvom in prilagajanjem sodobnim razmeram, uresničujejo temeljna načela Rdečega križa. Njihova moč ostaja v ljudeh – prostovoljkah in prostovoljcih, ki so pripravljeni pomagati. Zato je za prihodnost še kako pomembno motivirati mlade, krepiti medgeneracijsko
sodelovanje, ter ohraniti vzajemno zaupanje skupnosti. To pa bo mogoče le z dobrim in aktivnim delom, širjenjem članstva in intenzivnim včlanjevanjem in aktiviranjem mladih.
